Volim te

Datum objave: 2.12.2011 ob 21:21
Kategorija: randomness

Danes sem prišla iz službe že celo ob petih. Napaka. Treba bo zgleda delat vsaj do sedmih, ker drugač se mi bo strgal. Nikamor ni za it, ker je mrzlo, ampak ne tko fino zimsko, ampak bedno novembrsko. Te temperature do -5 mi niso všeč, ker so preveč mokre. Rajši imam recimo -10. Res sem nizko padla. O vremenu pišem. Brez avta sem, drugač bi se že odpeljala. V kino bi šla gledat Roberta Pattinsona (Twilight). Mal zaradi nostalgije, sicer je pa to edini film za katerega vem, da se trenutno predvaja. Ampak nimam avta, zato bom doma. Sem razmišljala, da bi vsaj kaj napisala o poletju (in jeseni), ampak ne gre. Zgledalo bi nekako takole: dvakrat sem šla na morje, ful je blo dobr pa v Grčiji je blo tud dobr pa na Hurtsih je blo tud dobr. Tko, da se mi zdi boljše, da pustim to za drugič. Ne morem več sedet za računalnikom. Roke in noge imam ledene. Ura je osem, torej lahko računam na vsaj še štiri ure dolgčasa. Še knjiga, ki jo berem je dolgočasna in sploh ne morem nadaljevat (Richard Yates: Krožna cesta), zato sem včeraj spet nadaljevala s Chomskyim (Profit pred ljudmi), ki sicer ni dolgočasen, je pa depresiven (recimo poglavje Soglasje brez soglasja: nadzorovanje javnega mnenja). Edina moč, ki jo imam je ta, da grem 4. decembra obkrožit tisti listek? In nekateri to spoštujejo kot sveto. Čeprav nisem nameraval pisat o volitvah, ampak bom, ker mogoče s tem naredim več kot, če sem tiho in grem potem tisto nedeljo opravit to velecenjeno dejanje (ki gledano v celoti ne bo imelo niti najmanjšega vpliva na končni izid).  Ste se kdaj vprašali kakšen bi bil izid volitev, če ne bi vsak jebeni dan objavili ene javnomnenjske raziskave? A tisti na repu sploh imajo realne možnosti, če vsak dan poslušamo, da tako ali tako ne bodo prišli v parlament – če glasujete za njih ste vrgli glas stran. Ne, glasujte za tiste “ta glavne” – tam bo vaš glas vsaj kaj pomenil. Če ne marate Janše, dajte volit Jankovića, pa čeprav vam ni preveč všeč. Jankovića reees ne marate? Potem glasujte za Viranta. Ostali bodo pač pobrali tiste drobižke od svojih zvestih privržencev, ampak saj vidimo, da niso v 1. ligi, zato niso tako pomembni. Pa ne tega razumet kot neko propagando tem žnj strankam z dna javnomnenjskih raziskav. Človek bi od njih pričakoval vsaj to, da bodo pošteno spedenal spletne strani, če jih že po Tv-ju ni. Ko sem po pošti prejela kandidatne liste, sem jih šla malo preverjat. Pač, da vidim kdo so ti ljudje, kaj počnejo v življenju in za kaj se zavzemajo. In sem razočarana. A vi greste volit za nekoga kar tako na blef? Npr. gospo Marijo Poštenič (ženska kvota pač, saj drugače se ji ne da preveč ukvarjat s to novodobno politiko, ampak je pa fino takole na stara leta bit še mal pomemben) z liste Poštenih ljudi Slovenije (roj. 6.4.1941, Ljubljana, upokojenka) ali pa gospoda Janeza Gorenca (vsakič kandidira, prmejduš , da bo letos tud) z liste Nove demokratične socialne stranke ljudstva (roj. 7.4.1963, Jesenice, dipl. ekonomist, direktor). Ti ljudje pridejo potem v parlament in tam potem skrbijo za dobro naroda, za naše interese, njim prepustimo vladanje. Resno tale demokracije je en navaden *****. Po TV pa nonstop samo Janša, Zoki, Pahor in Virant. Iz tega razberem lahko samo to, da poslanci sploh niso pomembni. Itak je brez veze kdo sedi v tem parlamentu, važno je kdo sedi na premierskem stolčku, ker itak je potem on bog i batina. Ma v bistvu sploh ne vem kaj hočem povedat. Začela sem pisat prejšnji teden in danes sem se spomnila, da bi blo fino, če tole objavim. Načeloma nisem mnenja, da so volitve nekaj izredno pomembnega v življenju posameznika. V bistvu sem mnenja, če ne znate v vsaj petih stavkih (ki imajo neko vsebinsko vrednost) odgovoriti, zakaj boste v nedeljo volili nekoga, potem je bolje, da sploh ne greste volit.

Mater sem nizko padla. O politiki piše. Ne vem a je to posledica staranja, dolgočasja? Brez veze.

And a bottle of rum.

  • Share/Bookmark

&$=?)?=//$##)*?*

Datum objave: 10.11.2011 ob 18:52
Kategorija: randomness

Na živce mi gre že ta april. Res sem bedna, da mi v cele pol leta ni uspelo napisat niti ene objave. Tale je samo za ogrevanje.

Ajde dam še en komad zraven, da ne bo tok brezveze.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

April

Datum objave: 12.05.2011 ob 13:29
Kategorija: Mesečno poročilo, randomness

Za razliko od prvih treh mesecev leta, se je aprila preveč dogajalo, ampak pisat se mi pa ni dalo o ničemer. V bistvu me mori to, da naj bi bla kao zabavna pa ne morem bit. Odprem blog in strimim nekaj minut v prazno. Pač ne gre. V glavi sem imela že spisano amsterdamsko dogodivščino, preliti na tipkovnico pa se je ni dalo. Pa kocert pa morje pa služba, filmi, muzka, knjige… Torej ni problem to, da ne bi imela o čem pisat. Ne. Da. Se. Mi.

Evo med zadnjo piko in temle stavkom je minilo pet minut strmenja v monitor.

Najboje da grem kar od začetka. Bil je eden lepših aprilskih dni, jutro je bilo že precej toplo. Obula sem tekaške čevlje in se odpeljala na Brdo. Parkirala sem pri hipodromu in začela teči. Tečem približno enkrat do dvakrat na leto, ponavadi taj do 3 km, enkrat sem celo pretekla 5 km. Ampak sem rekla, da zmorem 10 km in sem jih tudi pretekla. Čevelj me je na podplatu malo ožuljil pa naslednjič moram nujno obleči pajkice, ker šivi trenerke hitro začnejo motiti. Aja pa muzka tude ne bi škodila. Vse skupaj je trajalo slabo uro. Naslednjič grem še v drugo stran. Če naj bi do 50 pretekla en maraton, potem je treba začet trenirat.

Road trip v Minken je bil ql, še vozit mi ni blo treba. Lykke Li je eno malo zblojeno dete, dresscode za njene koncerte pa očitno “Lykke Li” – figa na vrhu glave ali trak – v glavenm vse bejbe so ble iste.

Ko bom velika bom živela v Amsterdamu. Ne vem kje so tiste slabe strani, pred katermi me je svaril Rok, ampak v Amsterdamu res nisem videla ene same – vsi so prijazni – natakarji, šoferji, trgovci, tudi drugje, ne samo v mestu. Živela bom v hiši na vodi, z majhnim vrtičkom in čolnom prakiranim na terasi. Kadar se ne bom vozila naokrog s čolnom, bom sopihala na svojem kolesu, jedla slastne vaflje…

Brala sem predvsem sestre Brontë, kar me je pripeljalo do Kate Bush. Izvolite.

YouTube slika preogleda

O vsem ostalem pa kdaj drugič, mogoče pa nikoli.

  • Share/Bookmark

Marec

Datum objave: 5.04.2011 ob 22:18
Kategorija: Mesečno poročilo, randomness

Uf april je že. Marec? Ok Darja se je vrnila s svojega potepanja. Pa srednješolska obletnica. Pa cel mesec sem igrala Risk. Fenomenalna namizna igra, stara že več kot pol stoletja, ampak je ql.

Prvič sem uporabila svojo kreditno kartico. Kupila sem dve povratni letalski karti in zanju odštela celih 10 €. Odfrčiva v soboto.

Zadela me je kruta realnost javne uprave. Recimo, da so izkušnje zame trenutno pomembnejše kot finančno ugodje, ampak plače so pa res nekam boge.

Za 8. marec sem dobila dve lončnici. Na žalost 8. aprila najbrž ne bosta dočakali. Pa sem jih zalivala, ampak očitno obstaja še neka skrivnost za vzdrževanja rož, ki je ne poznam.

Valjda še pust je bil marca. Celo soboto sem izdelovala kostum, potem pa sem dva dni skakala okrog kot baletka. Večkrat sem v silni želji, da bi bila čim bolj avtentična maškara, pristala na ta riti, ampak mislm, da boljšega pustovanja že od leta 2004 (Disco v Cvetličarni) nisem doživela. V nedeljo sem se spet našemila, ampak sem potem padla v blatno lužo in je kostum potreboval rahko predelavo.

Cygne blanc et noir (Beli in črni labod), 2011, filter crosshatch, by kao Edgar Degas.

Marec nima svojega komada. Še največ sem poslušala Florence + The machine.

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

Februar

Datum objave: 4.03.2011 ob 22:44
Kategorija: Mesečno poročilo, randomness

Ja še sem živa, čeprav sem mislila, da bo še res pobralo. Kulturni dan je bil namreč preveč toplo-zimski in me je prekucnilo v posteljo. Vročina nad 39°, kašelj, grlo, ušesa, vse me je bolelo, od povsod je teklo, nažirala sem se s tableti, tankala čaj, ampak ni pomagalo. Več kot 10 dni sem bla priklenjena na posteljo (kadar nisem šle delat). Bil je precej brezvezen mesec. Razen tega, da sem šla dvakrat učit smučat (enkrat je en mulc treščil vame -  priporočam, da ne hodite brez čelade na smučišče!) in igranje Riska pozno v noč, se ni prav veliko dogajalo. Aja pa enkrat sem zmagala na karaokah – uresničila sem mi je dolgoletna želja, da bi enkrat na vsa pljuča zapela Journey – Don’t stop believing. Konkurenca ni bila ravno močna, trezna sem bila pa tudi ravno prav, da sem lahko vsaj približno zadela melodijo (no v bistvu sem razturala). To moram še enkrat ponovit pred pravim občinstvom. Pijani metalci me niso znali cenit.

No pa še en komad za na konec.

YouTube slika preogleda

PS. Skoraj pozabila! Še eno knjigo moram priporočit. Se trudim mal več brat zadnje čase.

Za tiste, ki nimajo preveč radi debelih knjig predlagam Arto Paasilinna: Očarljivi skupinski samomor. Finci pač precej pogosto predčasno končajo svoje življenje in ta zgodba pripoveduje o tem, kaj vse se lahko zgodi, če se zbere za cel avtobus samomorilcev. Gospod Paasilinna pa je napisal še  veliko knjig, ki imajo nekako podoben vibe al kako naj temu rečem. Cel kup finskih čudakov, ki ga za povrh še radi cuknejo. Fincev sicer ne poznam veliko, sem pa lani peljala skupino turistov v hribe – vsi so bili maratonci in zelo radi so pili Laško. Razen tistih najstarejših, so vsi govorili angleško, ko pa so tolkli svoje mi pa ni blo jasno a ma nič. In moja soseda se je preselila na Finsko. Pa neke slovensko-finske zgodbe se pletejo na Tajskem (no so se pletle mal nazaj). Pa finsko savnanje mi je tudi fajn. Drugače pa o njih bolj malo vem. Iz zgodovinskih učbenikov se jih pa sploh ne spomnem. Aja še to – na imdbju sem brala en kritiko za en finski film – še eno podobnost s Slovenci imajo menda – bedne filme. Ampak bom o filmih drugič pisala. Haleja ja suukkoja.

  • Share/Bookmark

Dričanje

Datum objave: 12.02.2011 ob 13:33
Kategorija: paparazzi, randomness, švic

Že od srede ležim v postelji. Nalivam se s čajem, +c napitki, napitki za izkašljevanje, kapljice za odpornost, včeraj sem poskusila tudi z prekuhanim šnopsom, požiram neoangine, med s propolisom, pomaranče, kivi…

Na žalost se me je bolezen lotila ravno na dan, ko sem preživljala najbolj mučen muskelfiber v življenju. V torek sem namreč predričala približno 400 m višinske razlike. Po travi. “Povozila” sem cel kup okroglih drekcev (predvidevam, da gamsjih), ene par krtin in tudi kamen ali dva. Ampak je bilo fenomenalno in nepozabno.

Uporabili smo dve različni tehniki dričanja. Fanta sta imela primerne rokavice in sta se po hribu spustila na rokah in nogah, hitrost pa sta uravnavala z ustvarjanjem trenja. Jaz pa sem se usedla na travo, iztegnila noge in odbrzela navzdol, ustavljala pa sem se tako, da sem grabila šope trave. Nič kaj prijetno početje, če nimaš rokavic, vendar so iztegnjene noge nekako absorbirale vse skoke čez ruše. Večkrat sem se v paniki obrnila na trebuh, velikokrat pa sem se peljala tudi, kadar tega nisem nameravala. Čevlji brez omembe vrednega profila in zelo suha in drseča trava sta zelo neposrečena kombinacija za hojo novzdol.

Cena spusta je znašala ene strgane hlače in par modric.

Ker ne morem do svojih fotografij, je tokrat za fotoutrinek poskrbel Matej.

PS. Šli smo na Cjanovco.

  • Share/Bookmark

High 5: Januar

Datum objave: 4.02.2011 ob 12:13
Kategorija: High5, Mesečno poročilo, tele visio

Gainsbourg

“Biografija” Sergeja Gainsbourga, večini poznanega po enem komadu, ki ga boste, glede na to, da se bliža valentinovo, zagotovo še naveličani. V filmu pa ga spoznamo še kot odpiljenega, vsestranskega umetnika, babjeka, verižnega kadilca in shizofrenika. Kaj od tega je res ne vem, ampak priporočam.

YouTube slika preogleda

Black Swan

Ko sem bila še osnovnošolka, sem rada brala knjige iz zbirke Baletni copatki. Še vedno imam romantičen odnos do baleta, vendar ga je na žalost malo zagrenila edina baletna predstava, ki sem jo obiskala. Najbolj zanimiva stvar v celi predstavi je bil mošnjiček glavnega plesalce. A baletni plesalci nosijo neke vrste ščitnike? Če ne palite na balet, potem vas mogoče prapričajo prizori med Lily (Mila Kunis) in Nino (Natalie Portman). Potrebujete več kot lezbične baletke?

YouTube slika preogleda

Hoodwinked

Načelnik Grzli aretira Rdečo kapico, babico, volka in gozdarja, zaradi kaljenja reda in miru. Na zaslišanju povedo vsak svojo zgodbo. Po gozdu pa pustoši Tat Dobrot.

YouTube slika preogleda

The Social Network

Film sam po sebi nič posebnega, je pa sam razvoj dogodkov, ki so pripeljali do nastanka Facebooka in vse, kar je sledilo po tem, dovolj, da pogledaš do konca.

YouTube slika preogleda

Wall Street

Ta film mi pa niti ni bil preveč všeč. Zdel se mi je dolgočasen, na živce pa so mi šli skoraj vsi igralci, s Charlijem Sheenom na čelu. Takoj za njim pa Michael Douglas. In bejba s skurjenimi perkosidnimi lasmi (Daryl Hannah). Osemdesetih ne maram. Fuj. Zgodba pa govori o ambiciozne mladem brokerju, ki ga pohlepen tajkun vzame pod svoje okrilje in nauči nekaterih donosnih trikov.

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

Januar

Datum objave: 3.02.2011 ob 21:50
Kategorija: Mesečno poročilo, paparazzi

Splošno počutje januarja je bilo delovno. Stalno neki sestanko o tem in onem (na katerih samo tiho sedim in poskušam ugotoviti o čem pravzaprav sploh razpravljamo), za zraven pa še učenje. Glede na to, da sem zadnji izpit na faksu odpravila maja 2009, se je bilo prekletno težko spravit nazaj za knjige. In ne vem od kod mi taka slaba navada, ampak vedno, kadar sem se morala učit, sem naletela na najbolj zanimive knjige. In potem namesto zakonov do 4.00 zjutraj berem knjigo. Tokrat Stieg Larsson – Dekle, ki se je igralo z ognjem, nadaljevanje knjige Moški, ki sovražijo ženske (ki je nisem prebrala, ampak sem pa gledala film). Dobra kriminalka. No to je moja recenzija. V glavnem izpit je za mano, uspešno opravljen. Za nagrado sem si kupila letno vinjeto. Ne rečem, da ni zanimivo spoznavati lepote Slovenije po stranskih cestah, ampak tako zelo zanimivo pa spet ni. Sploh z mojim smislom za orientacijo. V bistvu imam zelo natančen smisel za orientacijo – če jaz izberem levo pot, je zagotovo prava desna (velikokrat preverjeno).

Malo po novem letu sem šla plezat in so mi rahlo pomrznili prsti. No mogoče niso ravno pomrznili, ampak palcev nisem čutila vsaj še 10 dni. Gadno. Pa to niti ni čudno, ker je že termometer na balkonu ob 10.00 kazal -15°C. Na Krvavcu me je tudi zeblo. Po 100 letih sem šla spet gor. Je blo fajn, po drugi strani  pa sem spet prišla do zaključka, da je smučanje dolgočasno.

Precej me je zeblo ugotavljam. Na razprodajah sem si temeljito obnovila garderobo, ampak s čevlji je še vedno primankljaj. Zamenjala sem zvonenje budilke. Oprosit Nancy, ampak si mi šla že na jetra. Zdaj se odkotalim iz postelje.

YouTube slika preogleda

Evo pa je že februar.

  • Share/Bookmark

1

Datum objave: 24.01.2011 ob 19:04
Kategorija: randomness

Glede na to, da je danes minilo natanko eno leto od moje prve objave, se mi zdi primerno, da nekaj napišem, čeprav se mi niti malo ne da in nimam pojma o čem naj pišem.

Recimo, da vas zanima, zakaj pišem blog. Zato, da se vadim v pisanju. Ker je celoten proces prelivanja misli v besede zabaven. Na začetku sem sicer mislila, da bo to filmsko obarvan blog. Glede na to, da pogledam v povprečju 1 film na teden, nekako ni zadosti materiala. Zato večinoma pišem o bedarijah, kar pa najbrž že veste. Ponavadi pišem zvečer. Slovnica me omejuje, ampak se je poskušam držat vsaj površno. Vejice namečem med besede po filingu, teoretične podlage, razen tiste pred ki ko ker da če vejica skače, nimam. Če bi živela bolj dekadentno življenje, bi tudi več (najbrž) pisala. Tako pa je povprečen dan povprečen in nimam kaj povedat. Komentarjev sem ponavadi vesela, razen tistega tipičnega komentatorskega nerganja, ki sem ga že naveličana od povsod drugod. Resno ta komentatorska banda je neverjetna. Za nekatere se zdi, da je to dejansko njihova služba – čakanje v zasedi na nove objave, članke, kolumne, potem pa preberejo en odstavek in že lajajo. Ali pa totalno zgrešijo bistvo. Rajši napište dobro foro.

Za konec pa še malo “statistike”. Če kdo ne ve od kod mi ti podatki – google analytics prikazuje število obiskov na dan, od kod so ti obiskovalci, katere brskalnike uporabljajo, kakšna je njihova internetna povezava, od kod so prišli (npr. s siola ali pa z iskanjem na najdi.si), povprečen čas na strani… Ti podatki naj bi imeli neko marketniško vrednost, jaz pa jih berem zato, da se smejim iskalnim geslom s katerimi folk najde tale blog.

kawaii blog
kawaii kalejdoskop
kalejdoskop
s kolesom na kitajsko
bajsika
mad men
rumeni bulerji
delirium
kawaii siol
kalejdoskop blog
kalejdoskop wikipedia
kawaii jasna
lykke li
pkr
prodam gozd
s kolesom do kitajske
“izlet v london”
angleška črna komedija dogaja se na pogrebu
bananine rezine
blokiranje pokerstars
bob-omb
co je to kalejdoskop
delirijum sliki
film kalejdoskop
futr
gledam mad men
golša
high 5
hodila je zunaj v nogavicah
internetna dama
internetna dama igra
iztok gartner
jaz hodim k maši vsak dan
jefferson airplane
kaj je kalejdoskop
kaj se bo dogajalo v vampires diaries
kalejdoskop doma
kalejdoskop kawaii
kalejdoskop prodam
kalejdoskop v šoli
kalejdoskop wikipedija
kalejdoskop športa
kariraste žabe
kawaii
kawaii blog siol
kawaii siol blog
knjižničar lenuh
kolo iz kitajske
krik trgovina second
kupujem kalejdoskop
laptop torba
leži pred televizorjem in pije
little dorrit vsebina knjige
ljubkovalno bajs
mad man
mad men betty
mini serije
miniserije
mizica pogni se
national geographic vampirji
načrt kalejdoskopa
pisani bulerji
play texas hold em poker online rtv slo
podobna komedija kot death at a funeral
poker – lestvica zaporednih kart
pokerstars drug računalnik
prestaro kolo
prodam kalejskop
prodam snežno frezo
rdeče siva kuhinja
se opravičujem
second hand vintage ljubljana 2010
sex
sex bobs
smrdi izpuljeni zob
snežna freza prodam
the vampire diaries knjige v slovenščini
the wackness
trgovina kalejdoskop
vampire diaries knjige v slovenščini
verjetnost kraljeve lestvice
xp antispyware
youtube
z kolesom na kitajsko
zuuum3
zvok za sms ding dong
če je hrana preslana
čevlji rumeni bulerji
šolska torba hello kitty
šolska torba twilight
švic
žalec pretep
  • Share/Bookmark

Iz naftalina

Datum objave: 23.01.2011 ob 23:24
Kategorija: paparazzi, randomness

Ker res ne vem kaj bi drucga napisala, bom objavila tisto, kar se mi valja med osnutki. V poševnem tisku. Ostalo sem naumila danes. Ker se mi ni treba učit, seveda. In nimam pametnejšega dela.

Obvestilo redarstva jebenih 5 minut pred tem, ko se začne zastonj parkiranje. Itak sem sama kriva, ker sem pač reskirala, ampak neumno se mi je zdelo plačevat polno uro pa še kovanca za en evro nisem imela, avtomat denarja ne vrača, s telefonom zaradi neljubih dogodkov ne plačujem, lahko bi plačala s kartico. Pa nisem. Obstaja pa 1000 načinov kako zapraviti 20 €. In na tak način jih res ne maram zapravljat. In zdaj imam še en razlog več zakaj ne maram Kranja. Saj mi je všeč samo mestno jedro, tu tako na pol živim, ampak kje naj parkiram? In ne mi z javnim prevozom, ker te možnosti nimam. Potem pa so vseh polna usta kako bi oni oživeli mestno jedro in kaj naj bi se vse dogajalo tukaj. Vse več je praznih izložb, demografska struktura je precej v prid moškim. Večinoma so priseljenci nekje z juga, najbrž delajo na gradbiščih, živijo v starih, propadajočih stavbah, niti ne vem v kolikšnem številu.

… in potem se je jeza ohladila, naslednji dan se mi ni dalo več pljuvat po Kranju. Ko bodo škarje in platno v rokah generacije žnj (al kaj že smo), bo vse drugače. No v bistvu sem pa v 6 letih plačala cele tri položnice za parkiranje -  recimo, da je to moj prispevek za urejena parkirišča. Za rampami. Ne, očitno mi ne bo uspelo videt pozitivne strani redarstva. Dol z redarji!* A ni že policija dost? Ja itak razumem, da je preveč avtomobilov in premalo parkirišč, bla bla, ampak človek se ma pravico bunit.** Kam pa bi pršli, če se še bunit ne bi smel?

*Seveda nimam nič proti posameznikom, ki so po poklicu redarji. Da ne bo kdo užaljen.

** Pizdit, jeziti se

——————————————————————————————————————————————————

Sobota se je začela precej pozno. Pa ne zato, ker bi božični večer preždela na mrzli cerkveni klopi, ampak sem pozno v noč buljila TV (Män som hatar kvinnor, kar v redu zadeva). Zbudila sem se pozno, preskočila zajtrk in kosilo, šla zadnjič v fitnes, oblekla najbolj razvlečen pulover in potem sem šla na xbox zabavo. No jaz sem mislila, da bomo celo noč pobijali zombije, ampak izkazalo se je, da ne bo tako. Bejbe so prišle lepo oblečene, naličene, urejene, jaz pa tam s svojim bledim obrazom in podočnjaki, mastnimi lasmi in v razvelčenem puloverju. Tiho sem sedela v svojem kotu, odločena, da bom tisti večer pila samo vino in bom ob prvi priložnosti pobegnila domov. In seveda sem se potem še polila. Po belih hlačah. Ok, dober izgovor, lahko pobegnem domov že ob desetih. Po 15 minutah doma sem se spomnila, da se izogibanje druženju s prijatelji ponavadi zame ne konča preveč prijetno, zato sem se preoblekla, naličila in počesala. In sem šla ven. Bilo je zelo prijetno. Obredli smo najbrž vse lokale v Kranju, ampak zmagajo pa karaoke ob 3.00 na/v Terasi (playlist: Ricky Martin, Ace ob Base, Coldplay, RHCP, Michael Jackson). Karaoke so zakooooon! 100x boljše kot Lips ali Singstar, ker res poješ, ne pa loviš tone za točke.


Francoska s čipsom je mnjami. Ob vsaki pijači si naroči še kozarec vode. Ličila imajo tudi pozitivne učinke – to vedno pozabim – dejansko te polepšajo. Rok zna cel komad She Bangs v španščini? Potem je minil silvester in je bil božič že predolgo nazaj.

Ostale osnutke sem zbirsala. Ponavadi niso imeli več kot enega stavka.

Tako, zdaj sem počistila. Jutri pa kalejdoskop upihne prvo svečko. Mogoče pa celo kaj napišem.

  • Share/Bookmark