31

Datum objave: 3.10.2015 ob 14:58
Kategorija: randomness

Enaintrideset je moja srečna številka. Fino je imet eno številko na zalogo, kadar se moraš na hitro spomnit ene številke. Čeprav je 31 mogoče malo previsoka in zato malo nepraktična. Razlog, da je 31 moja kao srečna številka, je epizoda South Parka Red Man’s Greed, zato temu dajem res velik pomen. Je pa 31 tudi moja trenutna starost. Glede na prej navedno lahko sklepam, da je 31. mogoče moje srečno leto, čeprav teoretično teče že moje 32. leto. Samska, ne tako kmalu tudi brezposelna, s culo na rami, upajoče zrem čez planke. Tako je to in sploh ne rečem, da je slabo, samo zdi se mi, da bi se moralo zgoditi pred desetletjem. Resno, najraje bi šla nazaj v času in si dala en šamar. No zdaj naj bi šla. Če gredo stotisoči, zakaj ne bi šla jaz? Svetlopolta, fizično spospobna, univerzitetno izobražena EUropejka brez otrok, še jezik malo izpilim pa sem pomoje v precej boljšem položaju kot velika večina migrantov, ki jih poleg tega, da niso svetlopolti, no mogoče malo bolj fizično sposobni, po vsej verjetnosti manj izobraženi, neEUropejci, z otroki in družinami, ki so jih pustili na vojnih območjih ali begunskih taboriščih ali v revščini, brez znanja jezika, muči še to, da so po vsej verjetnosti tako ali drugače verni. No v glevnem, grem se še jaz pridružit tej selitvi narodov. Kar me najbolj razdvaja je vprašanje Iti in se ne vrniti? ali Iti za kratek čas in se vrniti? Zaenkrat prevladuje tale ta druga varianta. Ne glede na to, da je trajalo skoraj 20 let, da sem sama sebi dovolila imenovati se Slovenka (najbrž precej pogosta dilema tistih, ki jih “ta pravi” Slovenci ne priznavajo kot Slovence), sem tipično slovensko rada zacementirana v temle svojem radiju 30 kilometrov. Rada srečujem svoje bivše sošolce na random placih, rada poklepetam s starši svojih prijateljev iz otroštva, rada pogledam male luštne otročičeke, ki se en za drugim valijo iz maternic mojih sovrstnic, rada imam propadajoča stara mestna jedra, ki se počasi prebujajo iz sna, rada imam gozdove, kjer lahko nabiram gobe, potoke, iz katerih lahko pijem, jezera, kjer lahko plavam in gore, kjer poznam skrite stezice in skalne police. A ne glede na vse našteto vseeno moram iti, ker obstaja pa še 101 ne maram. Ampak o teh se mi pa ne da pisat.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 3. Oktober 2015 ob 14:58 in zapisano pod randomness. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !