Smooth operator

Datum objave: 2.11.2012 ob 11:07
Kategorija: delirium

Potem, ko so me vso zjeb*** v največjem nalivu odložili pred hišo, sem se komaj zvlekla po stopnicah v toplo stanovanje. Tuša sem bila potrebna tako ali tako, torej je bil neizbežen. Lahko bi se oblekla v pižamo in v mehki postelji prebrala tistih zadnjih 100 stani Plesa z zmaji, ampak ne k nisem pussy! Raje sem navlekla nase svoj wonderwomanlateks in zimske škornje, kilo pudra (sem že omenila, da sem bila prekrokana) in dva šprica parfuma (ki je btw popolnoma brez pomena, če greš na Metelkovo). Zunaj je lilo na polno, možgane sem imela popolnoma mehke, sploh ne vem kako točno sem prišla do Ljubljane, ampak sumim, da ima Rdeča Raketa skrivnega avtopilota. Ok, sem si rekla, danes ne bom pretiravala. Sem ravno prejšnji teden »reševala« eno mlado punco, jaz si pa tega v teh letih ne morem privoščit. Dame pač ne ležijo na tleh gotove. Sicer menda tudi piva ne pijejo, ampak jebat ga, jaz sem pila pivo (čeprav ga ne maram). Sem srečala soseda. Vedno sem vesela, kadar srečam soseda, ker je fajn. Potem je prišel mimo en fant. Je bil dokaj v redu – zgovoren pa eno dobro zgodbico je povedal, ampak sem se raje odpravila v Galo halo, ker je ura le bila že precej pozna. Tko no, muzka me ni ravno na rit vrgla. Preveč u easy zame. In potem sem se spomnila, da sem na Drum’n'bass konferenci! Valda, hudo, grem drugam. Ch0 je bil bolj po mojem okusu. Sicer me niti ne zanima okolica, kadar se mam fajn, ampak vseeno včasih pogledam okrog sebe. Joj sami mladi fantje, očitno so punce bolj občutljive na vremenske razmere. Ampak tudi znane obraze se še vedno sreča. Ko sem se za prvo silo naplesala, je bil spet čas za strateški premik. In zunaj je snežilo! V gh je zadeva postala bolj zanimiva, zato sem se uguzila med plesoči folk in začela še sama brusit pete. In jaz to delam zelo… khm… ekspersivno. Ian Curtis style (dnb version). Tako zelo ekspresivno, da sem ubogemu fantu za hrbtom skoraj prebila arkado. Zaradi udarca je bil najbrž tako neprišteven, da se mi je hitel opravičevat. Sem mu razložila, da je krivda povsem moja in da mene čisto nič ne boli glava. Mimo je prineslo fanta z vhoda (dobra zgodbica), ki je mojo zgovornost očitno malo napak interpretiral (sovražim, kadar se to zgodi) in me je začel grabit za roke in (kao) plesat z mano. Neeee! Tega jaz ne počnem. Ne plešem v paru. Razen kadar… ma bom o tem kdaj drugič. Sem mu iztrgala roke iz prijema, ampak ni odnehal. Joj, sem se že bala, da bom mogla bit nesramna, kar res ne maram bit. Rešil me je fant za mojim hrbtom (prebita glava) in me odpeljal stran, ker se mu je zdelo, da rabim pomoč. Uaaauuu, skoraj princ na belem konju. In tisti večer mi je moj bivši, bivši fant rekel, da sem princeska. Princ in princeska. Sva šla s princem za šank in ven na čik. Na svetlobi sem si ga lahko malo bolj ogledala. Lepi lasje, lepo oblečen, suhcan, ne ravno prave velikosti, ampak s čudovitimi zobmi. Mogoče so bili tako lepi zaradi brade, ki mu je sicer pristajala, sam pa ni bil preveč zadovoljen z njo. Ampak ga nisem vprašala kakšno stavo je izgubil, da se ne sme obriti do marca. Bla, bla, bla, bla bla… mi je postalo jasno, da sem mu všeč. Vse lepo in prav, saj je bil tudi on meni, ampak sem si rekla, kaj koji k**** se spet zapletam v neke brezvezne scene na žurih. Pride mimo znana faca, bla, bla, bla, se obrnem in princa ni več. Ok sem si rekla, grem vsaj lahko spet malo poplesat sama. V ch0 na odlom. Včasih se res vprašam, če sem normalna, kakšno muzko to poslušam. Nazaj v gh. In še vedno je bil tam in vesela sem ga bila. Povedal mi je kako mu je ime. Uroš. In on je uganil moje. Jasna. Držal mi je dežnik, ko sva zunaj kadila in plačal mi je pijačo (kar je meni res nenavadno, ker sem svojemu bivšemu vedno jaz plačevala pijačo). V glavnem, pravi gentleman. And a gentleman never kisses and tells. No pa saj se je zgodba končala precej srednješolsko (moja srednja šola, ne vem kaj počnejo dandanes). Poljub za slovo in je odšel. Jaz pa nazaj odplesat še par epileptičnih napadov, poklepetat s sosedom, popit 1,5 l vode in potem počasi odcikcakat do prenočišča. Zjutraj sem se pa spomnila, da me ni vprašal za telefonsko. Damn.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Petek, 2. November 2012 ob 11:07 in zapisano pod delirium. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !