Čudovit dan je bil

Datum objave: 18.06.2012 ob 10:15
Kategorija: randomness

Sobotno popoldne sej je začelo v kavarni Kino Dvora s kavico in manikuro. Nohtki so postali pastelno zeleni in so se čudovito ujemali z žirafo. Krila so frfotala, ko smo jo mahnile proti Taboru. Stojnice z rabljenimi oblačili so bile lepa kulisa, ampak se mi ni zdelo, da bom dejansko kaj tudi kupila, ker nekako ni bilo ničesar v mojem stilu. Dokler nisem zagledala prelepe srebrne oblekice, ki pa je na žalost že romala v druge roke. Sramežljivo sem stopila do stojala z oblekami in začela brskati. In jo našla. Belo, čipkasto, s kratkimi rokavi, brez dekolteja, zelo zelo mini. V Londonu nikoli nisem imela poguma, da bi kupila second hand oblačila, ker so se mi vse stvari zdele umazane in stare. Tu pa je bilo vse čisto in lepo. Kupila sem oblekico in srajčko. Všeč mi je bilo, da sta se dekleti, ki sta prodajali, res razveselili mojega nakupa. Mahnile smo jo naprej, še malo pogledale kaj vse se ponuja, ampak me ni nič več navdušilo. Krilo, ki sem ga nosila, mi je ves čas drselo z bokov. Še dobro, da sem si kupila oblekico! Navlekla sem jo nase kar na ulici in pospravila krilo v torbo. Bele, pikčaste in pobuškane noge sicer niso najboljša podlaga za mini, ampak jebeš to. Vseeno bolje kot izgubiti kiklo sredi ulice. Potem smo šle na rojstnodnevno zabavo. 40 let Vala 202. Pred vhodom smo še oklevale ali naj vstopimo ali ne. Malo se moram popravit, nismo prišle na zabavo, ampak na dan oprtih vrat. Darja ve, kateri dan v tednu je po tem, kdo jo zjutraj zbuja prek radijskih valov. Jaz poslušam radio zjutraj, ko se peljem v službo, edino in samo Val 202 (ok priznam, da včasih tudi Slo 1). Anja je pač mogla zraven. Kmalu po tem, ko smo vstopile, smo dobile private tour po prostorih Radia Slovenija. Z zelo prijetnim »vodičem«. Vizualno zelo prijetnim.  Zelo zelo prijetnim. Kaj vse je povedal, se ne spomnim, ker sem samo premlevala, kakšne bedarije sama govorim. Eh, malo sem zarjavela, kar se flirtanja tiče. Nismo mogle viset na radiu cel dan, ker moramo dajat vtis mentalno zdravih oseb, ne pa treh najstnic, ki zasledujejo Karolija (prispodoba seveda, nihče nikogar ne zalezuje, da ne bo pomote), zato smo nadaljevale ljubljansko popoldne na Čopovi. Potem, ko smo napolnile trebuščke z mehiško jedačo in pijačo, smo jo mahnile še na Špico na Red bull Flugtag. Sprehod do tja je bil čudovit. Polno zanimivih ljudi, ki posedajo ob Ljubljanici, vse lepo in urejeno, lepa dekleta in seveda tudi lepi fantje. Tri leta že nisem več v Ljubljani, ampak sem začutila domotožje. Redbulovi frfotači so pritegnili orgomno gledalcev, nam pa se ni dalo v gnečo, zato smo kar obsedele ob reki. Preden smo nadaljevale dan, smo skočile še v Namo po rdeče vino, kjer je na blagajni delala najprijaznejša prodajalka. Tisto vino smo potem popile na splavu pod Žitnim mostom iz lepih steklenih kozarcev, ki jih je prijazno ponudil natakar v sosednji restavraciji, kamor smo nesli odpret flašo. Ker je bilo ob reki malo hladno in smo bile že ob prvem obisku povabljene nazaj na večerni koncert na Valu 202 (in še na Foursquare smo tam zalotili eno mlajšo sestrico, ki naj bi se doma učila za izpite) in še spotoma do železniške je, smo šli mimo, ampak koncerti so se že zaključili, brez vabil pa ni bilo mogoče vstopiti. Škoda, ker mislim, da bi mi šlo koketiranje po 3 dcl vina precej bolje od rok. Čudovit dan je bil.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 18. Junij 2012 ob 10:15 in zapisano pod randomness. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

1 komentar na “Čudovit dan je bil”

#1

kak mi je pa žal, da sem zamudila rojstni dan vala 202.. no, pa drugič hehe

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !