RSVP (répondez s’il vous plaît)

Datum objave: 11.12.2010 ob 15:08
Kategorija: randomness

Šla sem na eno tako fensišmensi zabavo, kamor so bili povabljeni sami gorenjski pomembneži. In jaz med njimi seveda. Ker sem tako zelo pomembna.In ker je šef rekel naj grem – sicer ni ukazal, ampak priporočil. Mreženje pa to, saj veste. Ker je rekel, da grem lahko tudi v kavbojkah, sem pristala. Problem je, da nimam kavbojk, ki ne bi bile na kolenih in riti oguljene do belega. In tukaj nastopi problem številka 1.

Problem št. 1

Po temeljitem pregledu omare, sem prišla do ugotovitve, da sem si v letu 2010 kupila natanko 2 kosa obleke. Oboje v HM, eno črtasto bombažno mini krilo za 5€ in eno cvetlično oblekcio z gumbi, podobno tisti, ki jo nosi Gwen Stefani v Don’t speak, za 9€. Pardon – še ene oranžne aladinke v Bazarju. Niso stale več kot 10€. Same fensišmensi cunje, primerne za fensišmensi zabave. Na koncu sem izbrala črno srajco iz leta 2007 in balonasto krilo, zebrastega vzorca iz leta 2009. In mamine škornje iz leta 2006. V glavnem, spet se je potrdilo tisto, kar že vem – ne potrebujem novih cunj (razen mogoče ene nove kavbojke). Ne mami, ni me sram, če hodim naokrog strgana. Itak na koncu zadeva niti ni bila tako fensišmeni. Stojiš s kozarcem šampanjca v roki (v mojem primeru s  kozarcem pomarančnega soka) in debatiraš. In tukaj nastopi problem številka 2.

Problem št. 2

… in debatiraš. S kom? In kaj? Povprečna starost povabljencev je bila zagotovo nad 50. In jaz se ne znam  pogovarjati z ljudmi starejšimi od 40 let, če niso zelo, zelo skulirani. Moj smisel za humor je pač tak, zelo edinstven. In večina šal, ki jih povem je precej bednih. In zdi se mi, da nisem preveč lepo vzgojena. V treznem stanju sociofobična. In še jezik se mi rad fenclja, zgornja ustnica se mi lepi na zobe, med zobmi pa se zmeraj najde mak, peteršilj, paprika ali košček  zelene solate. In potem stojim tam med vsemi tistimi odraslimi (ne jaz še nisem odrasla oseba, ker še nisem prevzela te socialne vloge – živim  s starši in plačujem dve položnici, očitno precej neuspešno, glede na to, da je pred mano opomin za telefon, ta druga je zdravstveno zavarovanje) in prestrašeno gledam okrog sebe. Vsaj hrana me zamoti za nekaj časa… In tukaj nastopi problem številka 3.

Problem št. 3

Pojem en ribji zvitek, ki vsebuje neko čudno pasto, z neko čudno začimbo, postane mi slabo in neznansko vroče, začne se mi vrtet in na čelu se mi nabirajo potne kapljice. Najprej grem ven. Prijetno hladno je. Čez par minutk grem nazaj, zlivam vase kozarec za kozarcem (izmenično sok-voda), počivam na stranišču (edini prostor, kjer lahko sedim – pa ne na školjki, ampak na klopi). S ponosom lahko povem, da še nikoli nisem padla v nezavest.  Tokrat je malo manjkalo.

In sem šla lahko prej domov.

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 11. December 2010 ob 15:08 in zapisano pod randomness. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

3 komentarjev na “RSVP (répondez s’il vous plaît)”

#1
Tečnstrdesc

Če je bila pasta zelenkasta je bil to verjetno japonski hren (wasabi), hudo žgoča zadeva.

#2

wasabi je ql. je blo nekaj domačega – bele barve, čudnega okusa

#3

I hate those things. Where I have to be nice and look interested
Pa ponavad se izogibam takim in drugačnim jedem, tud kanapejčom, jebeni namazi … :P

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !